...in zadnja priloznost za okrepcilo (na tej ladji ni bilo mini bara:)
Ucvrli smo jo kot blisk - po gps-u nekje 20km/h
...pred ocmi pa se nam je zacelo prikazovati zivljenje ob reki.
Najprej smo zapluli v veliko jezero - veliko osmino SLO v susnem obdobju (v dezevnem 3/4 nase kure), najprej mislis, da si na morju, pol se navadis.....nikol se pa nismo navadl, da je voznik kr naenkrat zaplul v grmicevje oz. mocvirsko rastje in zacel trobiti pred nepreglednim ovinkom...dobro, mi mamo pa ceste :). Malo smo se vozili po trebuhu, pa ni bilo sile...ljudje tu dejansko zivijo na colnih, ribarijo v reki, pijejo vodo iz reke, stresajo kanalizacijo v...... Vsi otroci ob zvoku colna prihitijo iz lukenj in mahajo, sterejsi niso nekaj navduseni nad tem pocetjem, verjetno vedo, da jih gledamo kot znamenitosti. Najvecja atrakcija (za nas, seveda) pa je bila srecanje dveh ladij v ozkem, recnem rokavu, kjer so pokale veje in se trgale ponjave.
Ni nam bilo hudega na strehi, kjer smo se nastavljali soncu (in pretiravali :).
Po prihodu v Batambang smo si ogledali tudi prvo zeleznico v teh krajih - Bambusov vlakec, ki sicer se sluzi za prevoz domacinov med mesti, drugace pa samo za turizem. Gre za dve osi in plato iz bambusa na kateri je motor z jermenom povezan na osi. Dva moska brez problema postavita, sestavita in umakneta vagon, ce je treba.
Vozijo vse zivo.....no, upam, da je se zivo.....
Zvecer pa smo si ogledali se trznico, kjer se ponovno pokaze vse bogastvo, ki
ga premore AZIJA......Dober tek!
Tokrat vec teksta, ker je
Ni komentarjev:
Objavite komentar